Ko klarinet in B zaigra zapisani C, zazveni B. To ni napaka, temveč namen: klarinet je transponirajoče glasbilo – zveni drugače, kot je zapisan. Tu najdete vsa običajna transponirajoča glasbila v eni tabeli, izveste, zakaj obstajajo, in kako part pravilno prepišete.
Na kratko
Transponirajoče glasbilo zveni višje ali nižje, kot je zapisano. Njegovo ime pove, kateri ton zazveni, ko je zapisan C: pri glasbilu in B zapisani C zazveni kot B, pri in Es kot Es, pri in F kot F. Če želite part, zapisan zveneče (part v C), prepisati za tako glasbilo, ga premaknete za isti razmik v nasprotno smer: za klarinet in B, ki zveni veliko sekundo nižje, zapišete veliko sekundo višje.
Tabela: transponirajoča glasbila
Stolpec »Zveneče → part« potrebujete, da part v C (na primer iz partiture ali s klavirja) zapišete za glasbilo; »Part → zveneče« je pot nazaj. Intervali se imenujejo tako kot v neumascan.
| Glasbilo | Zapisani C zveni kot | Zveni glede na zapis | Zveneče → part | Part → zveneče |
|---|---|---|---|---|
| Pikolo | C | oktavo višje | oktava ↓ | oktava ↑ |
| Altovska flavta in G | G | čisto kvarto nižje | čista kvarta ↑ | čista kvarta ↓ |
| Klarinet in B | B | veliko sekundo nižje | velika sekunda ↑ | velika sekunda ↓ |
| Klarinet in A | A | malo terco nižje | mala terca ↑ | mala terca ↓ |
| Klarinet in Es | Es | malo terco višje | mala terca ↓ | mala terca ↑ |
| Klarinet in D | D | veliko sekundo višje | velika sekunda ↓ | velika sekunda ↑ |
| Bas klarinet in B (violinski ključ) | B | veliko nono nižje | velika nona ↑ * | velika nona ↓ * |
| Angleški rog in F | F | čisto kvinto nižje | čista kvinta ↑ | čista kvinta ↓ |
| Sopranski saksofon in B | B | veliko sekundo nižje | velika sekunda ↑ | velika sekunda ↓ |
| Altovski saksofon in Es | Es | veliko seksto nižje | velika seksta ↑ | velika seksta ↓ |
| Tenorski saksofon in B | B | veliko nono nižje | velika nona ↑ * | velika nona ↓ * |
| Baritonski saksofon in Es | Es | oktavo in veliko seksto nižje | oktava + velika seksta ↑ * | oktava + velika seksta ↓ * |
| Trobenta in B, kornet, krilnica | B | veliko sekundo nižje | velika sekunda ↑ | velika sekunda ↓ |
| Trobenta in C | C | kot je zapisano | – | – |
| Trobenta in D | D | veliko sekundo višje | velika sekunda ↓ | velika sekunda ↑ |
| Trobenta in Es | Es | malo terco višje | mala terca ↓ | mala terca ↑ |
| Rog in F | F | čisto kvinto nižje | čista kvinta ↑ | čista kvinta ↓ |
| Altovski rog in Es | Es | veliko seksto nižje | velika seksta ↑ | velika seksta ↓ |
| Tenorski rog, bariton in B (violinski ključ) | B | veliko nono nižje | velika nona ↑ * | velika nona ↓ * |
| Kitara | C | oktavo nižje | oktava ↑ | oktava ↓ |
| Kontrabas | C | oktavo nižje | oktava ↑ | oktava ↓ |
* Velika nona je oktava in velika sekunda. V neumascan so tenorski saksofon, bas klarinet, baritonski saksofon in tenorski rog/bariton v violinskem ključu na seznamu glasbil pod »Transponirajte« – premaknejo se za cel interval, skupaj z oktavo.
Prenesite tabelo transponiranja kot PDF – stran A4 s to tabelo in s tabelama tonalitet in imen not spodaj, za tisk ali za notno stojalo.
Ne transponirajo med drugim flavta, oboa, fagot, violina, viola, violončelo, klavir, harfa in timpani – v orkestru pa tudi pozavna in tuba: ta glasbila zvenijo tako, kot so zapisana. V pihalnih orkestrih in brass bandih pa obstajajo tudi parti za pozavno, bariton in tubo, transponirani in B ali Es v violinskem ključu.
Kaj pomenita »in B« in »zveneče«?
Uglasitev glasbila – »in B«, »in Es«, »in F« – je ton, ki zazveni, ko glasbenik prebere in zaigra C. Klarinet in B iz notnega zapisa zaigra C in zazveni B; klarinet in A zaigra C in zazveni A. Ali glasbilo zveni višje ali nižje, ime ne pove – to piše v tabeli.
Zapisano zveneče (tudi part v C, angleško »concert pitch«) pomeni: zapisano tako, kot dejansko zveni – kot pri klavirju, violini ali flavti. Partiture so pogosto zapisane zveneče, posamezni parti transponirajočih glasbil skoraj nikoli.
Pozor pri imenih not: v slovenščini se ton imenuje »B«, kar je v angleščini »B♭«; angleški »B« je naš »H«. »B♭ clarinet« je torej naš klarinet in B.
Zakaj obstajajo transponirajoča glasbila?
- Enaki prijemi, enake note: saksofoni in klarineti obstajajo v mnogih velikostih. Ker je vsaka velikost zapisana transponirano, k eni noti vedno spada isti prijem – kdor preide z altovskega na tenorski saksofon, se mu ni treba znova učiti branja.
- Zgodovina: naravni rogovi in naravne trobente niso imeli ventilov in so lahko igrali le naravne tone. Za vsako tonaliteto so vstavili drug izmenljivi lok – zapisovali pa so kljub temu v C, lok pa je določil, kako zveni. Od tod »rog in F« ali »trobenta in B«.
- Berljivost: pikolo, kitara in kontrabas zvenijo oktavo višje oziroma nižje, kot so zapisani – sicer bi bile njihove note daleč nad notnim črtovjem ali pod njim, z veliko pomožnimi črtami.
Kako prepišete part
- Poiščite interval: v tabeli zgoraj piše, za koliko premaknete – za klarinet in B iz zvenečega zapisa veliko sekundo navzgor.
- Premaknite predznake: tonaliteta se premakne za isti interval. Po grobem pravilu dobijo glasbila in B dva višaja več (ali dva nižaja manj), glasbila in Es tri višaje več in glasbila in F en višaj več – glejte tabelo spodaj.
- Premaknite vsako noto in prilagodite naključne predznake: iz zvenečega Es za klarinet in B nastane F, iz zvenečega H nastane Cis.
- Preverite obseg: če nota leži pod najnižjim tonom glasbila, odlomek prestavite oktavo višje – ali ga zaigrajte na drugem glasbilu iz iste družine.
Tabela: tonalitete za glasbila in B, Es in F
| Zveneče | Glasbilo in B | Glasbilo in Es | Glasbilo in F |
|---|---|---|---|
| C-dur | D-dur (2♯) | A-dur (3♯) | G-dur (1♯) |
| F-dur (1♭) | G-dur (1♯) | D-dur (2♯) | C-dur |
| B-dur (2♭) | C-dur | G-dur (1♯) | F-dur (1♭) |
| Es-dur (3♭) | F-dur (1♭) | C-dur | B-dur (2♭) |
| As-dur (4♭) | B-dur (2♭) | F-dur (1♭) | Es-dur (3♭) |
| G-dur (1♯) | A-dur (3♯) | E-dur (4♯) | D-dur (2♯) |
| D-dur (2♯) | E-dur (4♯) | H-dur (5♯) | A-dur (3♯) |
Tabela: imena not iz zvenečega v B, Es in F
| Zveneče | Glasbilo in B | Glasbilo in Es | Glasbilo in F |
|---|---|---|---|
| C | D | A | G |
| Des | Es | B | As |
| D | E | H | A |
| Es | F | C | B |
| E | Fis | Cis | H |
| F | G | D | C |
| Ges | As | Es | Des |
| G | A | E | D |
| As | B | F | Es |
| A | H | Fis | E |
| B | C | G | F |
| H | Cis | Gis | Fis |
Za vajo v adventu: med notami božičnih pesmi najdete 12 pesmi v javni domeni, takoj v tonaliteti vašega glasbila – za trobento, klarinet, saksofon, rog in pozavno, tudi kot PDF.
Hitreje: part fotografirajte in ga dajte transponirati
Ročno prepisovanje traja – pozabljen naključni predznak pa se pokaže šele na vaji. Z neumascan gre tako:
- Natisnjen part fotografirajte ali ga naložite kot PDF.
- Pod »Transponirajte« izberite svoje glasbilo s seznama – klarinet, trobento, saksofon, rog in druga – ali poljuben interval.
- Za preverjanje poslušajte: transponirani part zveni v brskalniku, nota, ki pravkar zveni, je označena.
- Prenesite ga kot PDF za tisk – ali kot MusicXML in MIDI.
Predznake, naključne predznake in notne vrednosti neumascan postavi sam. Bere natisnjene posamezne parte, kot beta tudi klavir, zbor in partiture; rokopisov še ne. Za koga se to splača, piše v prispevku Za koga je neumascan?, samo orodje pa najdete v razdelku Transponiranje not.